Spominsko zavetišče

Na Kaninu (Kaninskih podih pod Krliščem) je leta 1895 postavila prvo planinsko kočo na višini 1811 m Jadranska podružnica Nemško - avstrijskega planinskega društva Alpenverein iz Gorice. Pod Italijo se je imenovala Ricovero Timeus - Fauro, pod Avstro-Ogrsko pa Kaninhütte). Te planince in smučarje, so sprva, proti plačilu, vodili gor vodniki iz bovške kotline. Med seboj so izmenjali tudi znanje smučanja. Na Kaninu so prespali v koči tudi po več dni in smučali v raznih smereh, zlasti na območju Zadnjega dola, v počasnem spomladanskem snegu celo iz zahodnega pobočja Škrbine tik pod vrhom Hudega Vršiča, Velikega Grabna in čez Žlebiče in Prestreljeniško Škrbino (sedaj v turističnem žargonu Sedlo) v smeri Prevale ter v Krnico. Čez Prevalo so organizirali, skupaj z Rabelčani, tudi kakšno tekmovanje v teku, vzponu in spustu – prosto, kot je kdo zmogel in znal, iz ene doline v drugo.

Koča je bila prvič poškodovana med soško fronto v 1. svetovni vojni, potem pa še v drugi, ko je delno razpadla. Leta 1922 jo je obnovil CAI (Club Alpino Italiano) iz Trsta, ki jo je leta 1936, tudi povečal in zopet prenovil.
Po obnovi koče leta 1952, je ta dobila ime »Koča Petra Skalarja« in vse več je bilo obiskov, tudi spomladi s smučmi. Začeli so se tradicionalni Prvomajski veleslalomi. To so bila meddruštvena tekmovanja. Gor so znosili na ramenih vse potrebno za bivanje, drva pa iz območja nekdanje planine Gozdec 1303 m (tudi kole, zastavice, merilne naprave za organizacijo smučarskih tekem).. Po 2. svetovni vojni so jo v slabem stanju prevzeli bovški planinci (zidarska, mizarska, krovska in pleskarska dela) in jo temeljito obnovili, odprli pa so jo 24. avgusta 1952. Poimenovali so jo po Tigrovcu Ferdu Kravanji - Petru Skalarju (1911 - 1944) iz Čezsoče.

Potem je koča 1. januarja 1972 pogorela. Po prespani noči v koči, je bil namen oditi na vrh Kanina, toda med pripravami na malico in sušenjem premočenega perila, so se pred kočo kepali in fotografirali, je bila koča naenkrat v plamenih in tega ni bilo mogoče pogasiti. Zakaj je prišlo do požara, sta obstajali dve ugibanji: ali je padel na peč kakšen kos obleke, ki se je sušila nad njo in zagorel ali pa je nastala na peči kakšna tehnična okvara, npr. da je popustilo kakšno tesnilo in je puščala več olja, kot bi bilo to treba ter je zato premočan ogenj bruhnil iz peči in vžgal lesen pod in stene. Bilo je tudi ugibanje, da so staro kočo namenoma zažgali, da bi s pomočjo države dobili novo, toda bovški planinci so bili čustveno navezani nanjo in takšno razmišljanje ni bilo realno.
Planinsko društvo Bovec je, kot nosilec investicije, začelo graditi planinski dom, že naslednje leto, na novi lokaciji Pod Konjcem. Zaradi finančnih težav so ga gradili 10 let. Planinski Dom Petra Skalarja so slovesno odprli 2. oktobra 1983, ob 90 - letnici ustanovitve SPD.