Društvo GRS Bovec je član Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), katere namen oz. osnovno dejavnost je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih. GRZS je organizirana kot zveza samostojnih, prostovoljnih, nepridobitnih gorskoreševalnih društev, ki opravljajo humanitarne naloge javnega pomena: zaščito, reševanje in pomoč v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.
Kdo smo člani gorski reševalci
Gorski reševalci smo alpinisti ali ljubitelji gora s posebnimi znanji (zdravniki, vodniki reševalnih psov …), ki smo se po programu GRZS usposobili tudi za prvo pomoč in uporabo specializirane reševalne opreme. Ob vključitvi v društvo dobi član naziv gorski reševalec pripravnik. Njegov cilj je postati gorski reševalec z licenco, pot do njega pa je dokaj zahtevna. (Bodoči) gorski reševalec mora žrtvovati veliko truda, volje in prostega časa, da doseže zahtevano stopnjo usposobljenosti. Po pridobitvi licence se lahko specializira za opravljanje dodatnih dejavnosti in postane inštruktor, letalec, vodnik reševalnega psa,..Naša naloga pa je izobraževanje ne le članov, temveč tudi drugih ljubiteljev gora. V ta namen društvo sodeluje pri različnih prikaznih vajah, tečajih, tekmovanjih in skupinskih pohodih.
GRZS skozi zgodovino
Gorska reševalna služba Slovenije (GRSS) je bila ustanovljena 16. junija 1912 v Kranjski Gori v okviru takratnega Slovenskega planinskega društva (SPD). Od ustanovitve do danes je v različnih organizacijskih oblikah delovala v različnih političnih in ekonomskih ureditvah, a vedno z enakim namenom in poslanstvom: prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih.
Pred drugo svetovno vojno so t. i. 'rešilne ekspedicije' sestavljali tako plezalci iz večjih krajev kakor tudi domačini izpod gora. V takratnih reševalnih skladiščih so bili pripravljeni vrvi, plezalni copati, nekaj obvez, reševalni drog in vreča. Prevozno sredstvo sta bila konj in lojtrnik. Po hudi tragediji v Špiku leta 1953 (pet mrtvih plezalcev) pa je bila GRS deležna večjih organizacijskih sprememb, med drugim se je centrala preselila v Ljubljano. Organizirala se je kot komisija v okviru Planinske zveze Slovenije. Tako organizirana je GRS delovala vse do leta 2006, ko smo se slovenski gorski reševalci ponovno prilagodili družbenim in ekonomskim spremembam ter se reorganizirali v samostojno zvezo, ki se lahko samostojno vključuje v druge sorodne domače in mednarodne zveze.
Območje delovanja GRS Bovec
GRS Bovec pokriva geografsko področje Občine Bovec, ki leži v goratem delu severozahodne Slovenije oziroma Julijskih Alp. To pomeni, da pokrivamo področje med Malo Mojstrovko na koncu doline Trente, Bovškega dela Triglava, severnih delov Lepega Špičja, Polovnika, reko Sočo do Srpenice, Kobariškega Stola,ob Italijanski meji do Kaninskega pogorja, Rombona, Jerebice, Mangarta, Jalovca, Bavškega Grintavca,.. Področje je eno izmed zahtevnejših v Sloveniji.
Članstvo in reševalne akcije
Članov GRS Bovec je trenutno 52, od tega je članov z licenco 26, 6 je pripravnikov. Od aktivnih članov jih ima 5 tudi licenco inštruktorja gorskega reševanja, 4. aktivni člani pa so tudi reševalci letalci in dv člana imata licenco za vodnika reševalnega psa. Za ponazoritev aktivnosti naj omenimo, da smo v letu 2019 imeli 63 reševalnih akcij - pri nekaterih nam je pomagal tudi helikopter Slovenske vojske oziroma Policije. Zaradi pretežno gorskega sveta beležimo predvsem gorske nesreče (zdrs na planinski poti, padec,..).
Prostori
Prostori, kjer skladiščimo našo opremo ter parkiramo naša vozila se nahajajo v Centru zaščite in reševanja Bovec, ki se nahaja na letališču Bovec. V lasti pa imamo tudi spominsko zavetišče, ki se nahaja v Kaninskem pogorju.
Želimo vam varen korak!